Zlatin dnevnik

ZLATIN DNEVNIK

Leta 1992 je vojna med Bosno in Srbijo dosegla Sarajevo. Tu je živela enajstletna deklica Zlata Filipović, ki ni mogla razumeti pomena te vojne. Vsa svoja podoživljanja je opisala v svojem dnevniku. V njem je opisala tudi vse lepe dogodke, ki jih je preživela brez strahu pred vojno.

Sedem mesecev pred njenim dvanajstim rojstnim dnevom se je v Sarajevu začela vojna. V dnevniku je začela omenjati svoje skrbi, ko je njen oče moral oditi v štab. Skrbi so se stopnjevale, ko so v mestu postavili barikade.  In dejstvo je bilo neizogibno  - začela se je vojna.

Zaradi vojne se ni mogla več družiti s svojimi prijateljicami in ni mogla več obiskovati šole,  kamor je tako rada hodila. Nič več se ni mogla veseliti, saj jo je preveč skrbelo, kaj bo z ljudmi, ki jih ima tako rada. Vojna je spremenila njeno življenje. Vsak dan je morala poslušati strele pušk, poke granat in kričanje ranjenih ljudi. V kleti je vsak dan preživela po več ur brez hrane in vode. V tem času je razmišljala o prijateljicah, ki so odpotovale. Vsak dan se je mučila z vprašanjem, zakaj je vse to sploh pomembno.

Ni razumela politike, je pa vedela, da so za vse to, kar se jim dogaja, krivi fantje (politiki). Vendar Zlata se ni vdala, vedno je našla nekaj, da se je razvedrila. Včasih so bili to rojstni dnevi, igranje s svojim hišnim ljubljenčkom ali pogovor s sosedi. Na vsake toliko časa se je streljanje ustavilo in lahko je prišla iz kleti.

Ob vsakem novem napadu je videla mrtve in ranjene ljudi. Temu se pač ni mogla izogniti. Po radiu in televiziji je izvedela, da je njena najljubša gora Jahorina povssem uničena, prav tako njeno ljubo mesto Crnotino. Postajala je vse bolj žalostna, kajti videla je uničeno, pogorelo in porušeno Sarajevo.

Vojna je trajala štiri leta. Ves ta čas pa je Zlata opisovala svoje občutke; strah, jezo, obup, žalost in bedo. Svoje težko življenje brez hrane, vode in elektrike.

Obetali so se boljši časi. Francoski novinarji so slišali za njen dnevnik in jo prišli obiskat. Intervjuvali so jo in natisnili njen dnevnik. Zlata je bila navdušena nad novimi prijateljstvi. Njen dnevnik pa je prebralo veliko ljudi iz vsega sveta, ki so ji pomagali s paketi hrane. Pisali so ji tudi pisma, ki jih je bila še posebej vesela.

Ta brezsmiselna vojna je uničila Zlatino otroštvo in hkrati močno zaznamovala njeno življenje.

                                                                                                                      Ana P., 8.r.

Mentorica Irena Vrhovec